Raziskovalni programi
Raziskovalni programi
- Raziskovanje na področju javnega zdravja - ARRS P3-0339
Vodja: prof. dr. Igor Švab, dr. med.
Koordinator v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije - Soča: prof. dr. Helena Burger, dr. med.
Pomen krepitve javnozdravstvenih raziskav poudarjajo vse pomembnejše strategije razvoja zdravstva, kjer raziskovanje na področju javnega zdravja podpira zdravstveno politiko. Po drugi strani pa imajo raziskave javnega zdravja pomemben doprinos k znanosti s svojimi specifičnimi metodami dela, zlasti epidemiološkimi. Raziskovalni program vsebuje štiri programske sklope:
– družinsko medicino,
– epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni,
– genomiko in javno zdravje,
– rehabilitacijsko medicino.
Celoten programski sklop se ukvarja z izzivi in možnostmi, ki jih razvoj modernih tehnologij prinaša na teh področjih. Na področju rehabilitacije je ključnega pomena merjenje zdravja posameznika in populacije na enoten način.
- Analiza in sinteza gibanja pri človeku in stroju - ARRS P2-0228
Nosilna ustanova: Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani
Sodelujoča ustanova: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča Nosilec: prof.
dr. Marko Munih
Nosilec na URI – Soča: prof. dr. Zlatko Matjačić
Raziskovalne vsebine šestletnega raziskovalnega programa z nacionalne liste raziskovalnih programov zajemajo celoten spekter proučevanja gibanja, razvoja ustreznih tehnologij, klinično evalviranje ter razvoj novih diagnostičnih, terapevtskih in merilnih metod na področjih evalvacije in urjenja gibanja zgornjega uda, vodenja kompleksnih rehabilitacijskih naprav, urjenja vzdrževanja ravnotežja in izvajanja funkcionalnih gibov med stojo, vstajanjem in vsedanjem ter hojo.
Sodeluje 12 partnerjev.
Spletna stran: http://www.path-ways.eu
Koordinator: Fondazione IRCCS Istituto Neurologico Carlo Besta, Milano (prof. Matilde Leonardi, dr. med.) Partner iz Slovenije: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča (prof. dr. Helena Burger, dr. med., izr. prof. dr. Gaj Vidmar, dr. Aleksandra Tabaj, dr. mag. Valentina Brecelj, asist. Črtomir Bitenc, dr. Kovačič Darko, univ. dipl. psih., Nika Jalšovec, univ. dipl. psih.)
PATHWAYS je triletni program Evropske unije, namenjen “razvoju inovativnih pristopov za spodbujanje zaposlovanja in ponovne vključitve oseb s kroničnimi boleznimi na trg dela ter izboljšanje njihove zaposljivosti”. Osebe s kroničnimi boleznimi ali težavami z duševnim zdravjem se pogosto soočajo s težavami pri zaposlovanju, kar prinaša negativne posledice na ravni posameznika, države in Evrope. Naraščanje števila oseb s kroničnimi boleznimi in težavami z duševnim zdravjem skupaj s trenutno
gospodarsko krizo še poglablja to problematiko, zato so potrebne inovativne strategije za izboljšanje sodelovanja teh oseb na trgu dela.V projektu sodelujejo partnerji iz destih držav, kar bo omogočilo primerjavo strategij med evropskimi regijami z upoštevanjem kulturnih in družbenih razlik. Multidisciplinanost sodelovanja bo zagotovilo posvetovanje z deležniki, vključno z organizacijami zagovornikov, delodajalci, oblikovalci politik, sindikati, nevladnimi organizacijami, mednarodnimi
organizacijami in predstavniki EU.
Cilji projekta so: (1) pregledati strategije za zaposlovanje in ponovno vključitev na trg dela za osebe s kroničnimi boleznimi in težavami z duševnim zdravjem; (2) ovrednotiti učinkovitosti teh strategij; (3) oceniti specifične potrebe po delu pri osebah s kroničnimi boleznimi in težavami z duševnim zdravjem; (4) razviti evropske smernice za podporo vpeljavi učinkovitih strategij za zaposlovanje in ponovno vključitev na trg dela.
- EkoSMART: Eko sistem pametnega mesta – SPS-S4 MIZŠ
Sodelujoči: prof. dr. Helena Burger, dr. med., prof. dr. Zlatko Matjačić
Slovenska strategija pametne specializacije S4 temelji na osmih prednostnih področjih, od katerih je eno »Pametna mesta in skupnosti«. Glavni strateški cilj S4 je vzpodbujanje razvoja in inoviranja na področju trajnostnih tehnologi in storitev za zdravo življenje. Program EkoSMART pomembno prispeva k uresničevanju te strategije, saj se fokusira tako na mobilnost, zdrav način življenja in preventivo, kot na področje elektronskega in mobilnega zdravja v pametnih mestih in skupnostih. Vpeljava trajnostnega ekosistema bo partnerjem konzorcija in posredno tudi drugim deležnikom omogočala učinkovit razvoj na omenjenih področjih. Program EkoSMART je sestavljen iz šestih razvojno-raziskovalnih področij (RRP) oziroma projektov. Projekt RRP4 – Elektronsko in mobilno zdravstvo se ukvarja z IKT rešitvami na področju klinične in domače zdravstvene oskrbe. URI - Soča sodeluje v RRP4 in sicer na področju razvoja tehnologije in storitev rehabilitacije na daljavo – telerehabilitacije.
- Neposredno ocenjevanje kontrolnih strategij mišic in njihovih koaktivacijskih vzorcev v robotsko podprti rehabilitaciji po možganski kapi - ARRS J2-7357
Nosilna ustanova: Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerza v Mariboru
Sodelujoča ustanova: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča
Nosilec: prof. dr. Aleš Holobar
Nosilec na URI - Soča: prof. dr. Zlatko Matjačić
Centralni nadzor človeških gibov je slabo raziskan, predvsem zaradi njegove kompleksnosti in velikega števila prostostnih stopenj živčnih kodov, ki nadzirajo krčenje skeletnih mišic. Slednje lahko preučujemo s snemanjem električne aktivnosti mišic na površini kože, torej z analizo površinskega
elektromiograma (EMG). Ta pristop nudi zelo omejen vpogled v centralni nadzor skeletnih mišic, predvsem zaradi občutljivosti signalov EMG na obliko akcijskih potencialov motoričnih enot (ME). V projektu predlagamo unikatno rešitev problema obdelave signalov EMG in sicer razvoj in validacijo računalniških postopkov za realno časovno ločitev informacij o obliki akcijskih potencialov ME od informacij o njihovih prožilnih vzorcih, ki tvorijo živčni kod. Omenjeno metodologijo bomo uporabili pri
preučevanju kontrolnih strategij skeletnih mišic zgornjih udov zdravih in oseb po možganski kapi. S tem naslavljamo tako metodološke kot fiziološke pomanjkljivosti trenutno uveljavljene teorije mišičnih sinergij. Razvite tehnike bomo uporabili pri analizi patoloških vzbujanj mišic zgornjih udov pri bolnikih po možganski kapi. Ugotovljena patološka odstopanja bomo sistematično primerjali s funkcionalnimi napakami gibov, ki jih bomo ocenili s pomočjo haptično nadzorovanega rehabilitacijskega
robota UHD. S tem bomo zagotovili boljšo informacijsko podporo rehabilitacijskim postopkom in bolje izkoristili bolnikov rehabilitacijski potencial.
- Supporting Active Ageing through Multimodal coaching (SAAM) – EU H2020- SC1-PM-15-2017
Sodeluje 10 partnerjev.
Koordinator: Balkanski institut po truda i socialnata politika association (Vera Veleva)
Partner iz slovenije: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča (prof. dr. Zlatko Matjačić, prof. dr. Helena Burger)
SAAM projekt se osredotoča na razvoj in implementacijo inovativnih, tehnološko-orientiranih pristopov k podpori življenja starajočega se prebivalstva, ki živi na svojih domovih. Poudarek je na novih in predvsem praktičnih vidikih ambientalne inteligence, ki zaznava uporabnikove želje in preference ter jih podpira s pristopom aktivnega usmerjanja (angleško »coaching«) aktivnosti uporabnika, po potrebi tudi z vključevanjem uporabnikove socialne mreže (družina, prijatelji, sosedje). V treh letih bomo partnerji projekta razvili in testirali nove metode, ki bo starajoči se populaciji omogočila ostati na svojih domovih aktivna in neodvisna kolikor se le da dolgo.
- Mehanizmi vzdrževanja dinamičnega ravnotežja med hojo človeka - ARRS J2-8712
Nosilna ustanova: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča
Sodelujoča ustanova: Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani
Nosilec: prof. dr. Zlatko Matjačić
Vzdrževanje dinamičnega ravnotežja med hojo je prisotno pri gibanju človeka, vendar je obstoječe znanje o organizaciji ravnotežnih odzivov pomanjkljivo. Cilj projekta je sistematično raziskati ravnotežne odzive na perturbacije (motilni sunki sile), ki bodo delovale na medenico v sagitalni in frontalni ravnini med hojo pri zdravih ljudeh in pri izbranih posameznikih, ki so preživeli možgansko kap. Raziskali bomo možnosti uporabe novo dobljenega znanja pri načrtovanju, izvajanju in preizkušanju novih pristopov za vadbo ravnotežja in koordinacije gibanja med hojo oseb po preboleli možganski kapi, ki bodo prilagojeni vsakemu posamezniku posebej. Poudarek bo na vadbi z usmerjenimi perturbacijami, cilj pa bo izboljšanje dinamičnega ravnotežja, simetrije hoje in povečanje zmožnosti odriva oslabljene noge. Za oceno učinkovitosti predlagane vadbe, bo izvedena poskusna tritedenska vadba, ki bo prilagojena posameznikom po kapi in bo upoštevala njihove specifične ravnotežne (ne)zmožnosti.