Programi in projekti

Pameten hodnik za oceno hoje

J3-4530

Nosilna ustanova: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije Soča

Vodja: prof. dr. Helena Burger

Večina ljudi, ki potrebuje rehabilitacijo, ima težave pri hoji. Da bi lahko izboljšali hojo in funkcioniranje osebe ter zmanjšali omejitve pri hoji, moramo hojo, težave in omejitve pri hoji najprej izmeriti in oceniti ter tako količinsko opredeliti težavo. V projektu bomo uporabili optične merilne sisteme brez markerjev in brezkontaktne tehnologije za samodejno digitalizacijo gibanja osebe med hojo po bolnišničnem hodniku. Z ustrezno programsko opremo bomo naredili kinematično analizo digitalizirane hoje. Klinični cilji predlaganega projekta so preučiti uporabnost in natančnost podatkov v klinični praksi. V primeru pozitivnih rezultatov projekta je dolgoročna vizija namestitev sistema na hodnike zdravstvenih domov, domov za ostarele in bolnišnic, kar bi omogočilo izvajanje nemotečih meritev hoje pacientov, s čimer bi odpravili ovire za uporabo kvantitativne analize gibanja za klinično odločanje.

Raziskovanje na področju javnega zdravja 
ARRS P3-0339, 2019-2024
Vodja programa na URI-Soča je prof. dr. Helena Burger.

Pomen krepitve javnozdravstvenih raziskav poudarjajo vse pomembnejše strategije razvoja zdravstva, kjer raziskovanje na področju javnega zdravja podpira zdravstveno politiko. Po drugi strani pa pomenijo raziskave javnega zdravja pomemben prispevek k znanosti s svojimi specifičnimi metodami dela, zlasti epidemiološkimi. Raziskovalni program vsebuje štiri programske sklope: 

• družinsko medicino, 
• epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni, 
• genomiko in javno zdravje, 
• rehabilitacijsko medicino. 

Celoten programski sklop se ukvarja z izzivi in možnostmi, ki jih razvoj modernih tehnologij prinaša na teh področjih. Na področju rehabilitacije je ključnega pomena merjenje zdravja posameznika in populacije na enoten način. 

Analiza in sinteza gibanja pri človeku in stroju 
ARRS P2-0228, 2015-2021 
Vodja programa na URI-Soča je prof. dr. Zlatko Matjačić. 

Raziskovalne vsebine šestletnega raziskovalnega programa z nacionalne liste raziskovalnih programov zajemajo celoten spekter proučevanja gibanja, razvoja ustreznih tehnologij, klinično evalviranje ter razvoj novih diagnostičnih, terapevtskih in merilnih metod na področjih evalvacije in urjenja gibanja zgornjega uda, vodenja kompleksnih rehabilitacijskih naprav, urjenja vzdrževanja ravnotežja in izvajanja funkcionalnih gibov med stojo, vstajanjem in usedanjem ter hojo.

Industrijski projekti

LOKO-VR (podjetje Hocoma, Švica), 2021-2022
Vodja projekta na URI-Soča je prof. dr. Zlatko Matjačić.

Glavni namen projekta LOKO-VR je prenos in integracija okolja imersivne navidezne resničnosti v okolje robotsko podprte vadbe hoje, kar predstavlja nov multisenzorični koncept robotsko podprte nevrorehabilitacije, ki naj bi povečal specifičnost naloge in vključenost pacienta v trening robotske rehabilitacije. Cilj je integracija obeh sistemov, tako da sta "resničnost", ki jo prikazuje robot, in "resničnost", ki jo prikazuje imersivno okolje navidezne resničnosti, medsebojno povezani in v soglasju, tako da zagotavljata okrepljeno iluzijo hoje v okolju.

Raziskovalni programi in projekti

Dolgotrajni covid kot zapuščina pandemije: psihološki simptomi, psihosocialni dejavniki in posledice

ARRS J5-4591

Nosilna ustanova: Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Nosilec: doc. dr. Gaja Zager Kocjan

Sodelujoča ustanova: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča

Koordinator v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije – Soča: doc. dr. Urša Čižman Štaba

Čeprav prebolevanje covida-19 pri različnih osebah poteka raznoliko, ima delež obolelih dolgotrajne simptome oz. se soočajo s simptomi dolgotrajnega covida-19 ali t. i. post-akutnimi posledicami covida-19 (PASC). Kot kaže, je PASC posledica pandemije, ki bo nekatere spremljala še dobršen čas po njenem izteku, zato je pomembno, da se ga temeljito preuči in ugotovi, v čem se razlikuje od posledic pandemije pri posameznikih, ki covida-19 niso preboleli ter prepozna optimalne načine njegove obravnave in razvoj intervencij oz. podpornih ukrepov za posameznike, ki se z njim soočajo. Namen projekta je opisati psihološke simptome PASC in preučiti, kako se povezujejo s fizičnimi simptomi, identificirati psihosocialne dejavnike razvoja PASC, preučiti posledice PASC za funkcionalno sposobnost in kakovost življenja posameznikov s PASC in na podlagi pridobljenih empiričnih spoznanj opredeliti možne pristope k sekundarni in terciarni preventivi ter kurativi PASC v Sloveniji. V predlaganem projektu bomo razvili celovit psihosocialni model simptomov, dejavnikov in posledic PASC in na njegovi osnovi oblikovali smernice za psihodiagnostiko, psihološko obravnavo in podporo osebam s PASC.