Sprejemni kriteriji
I. Ambulantni pregledi za ugotavljanje primernosti za sprejem
111 – Sub. A. za paciente z okvaro hrbtenjače
Zelo hitro:
- pacienti, ki prihajajo na triažo z namenom ugotavljanja rehabilitacijskega potenciala iz drugih bolnišnic.
121 – Sub. A. za (re)habilitacijo otrok – ponovna obravnava
Zelo hitra obravnava (do 14 dni):
- če je tehnični pripomoček poškodovan in ima uporabnik z njim hujše težave (nastanek rane zaradi pritiska, nastanek bolečine).
128 – Sub. A. za motnje požiranja in hranjenja pri otrocih
Zelo hitra obravnava (do 14 dni):
- huda motnja hranjenja, pri kateri gre za možnost aspiracije (po opravljeni diagnostiki na ORL kliniki in Pediatrični kliniki, z ustrezno dokumentacijo);
- otrok z na novo vstavljeno nazogastrično sondo zaradi motnje hranjenja.
129 – Sub. A. za (re)habilitacijo otrok - prva obravnava
Zelo hitra obravnava (do 14 dni) – to velja tudi kot pregled pred sprejemom na oddelek v bolnišnični program (premestitev):
- stanje po sveži nezgodni poškodbi možganov;
- stanje po sveži poškodbi hrbtenjače;
- stanje po akutni znotraj-možganski krvavitvi;
- stanje po svežem vnetnem obolenju možganov in hrbtenjače;
- stanje po sveži hipoksično-ishemični okvari in žilne bolezni osrednjega živčevja;
- stanje po politravmi s spremljajočo okvaro živčevja;
- stanje po sveži amputaciji zgornjega ali spodnjega uda.
131 – Sub. A. za paciente po poškodbi, s perifernimi živčnimi okvarami in revmatskimi obolenji
Zelo hitro:
- v času hospitalizacije v drugih bolnišnicah, kjer ni specialista fizikalne in rehabilitacijske medicine.
141 – Sub. A. za paciente po možganski kapi – ponovna obravnava
Kriteriji za stopnjo nujnosti pregleda »ZELO HITRO« v Ambulanti za paciente po možganski kapi - prva obravnava, na URI Soča:
V prvem mesecu po operativnem (ali endovaskularnem) posegu zaradi zdravljenja možganske kapi v primeru, da so:
- zdravstveno stabilni;
- imajo možnosti za doseganje stvarnih rehabilitacijskih ciljev in imajo težave na vsaj dveh področjih funkcioniranja bolnika, npr. pri gibanju, opravljanju osnovnih dnevnih aktivnosti, sporazumevanju, požiranju, spoznavnih sposobnosti ip. (ocena FIM 40-80);
- lahko sledijo enosmernim navodilom, imajo zadostno pozornost, kratkoročni spomin in vpogled v rehabilitacijski proces, da lahko aktivno sodelujejo pri terapevtskih programih in so sposobni učenja;
- kažejo znake izboljšanja, ki bi jih lahko izkoristili za izboljšanje njihovega funkcijskega stanja;
- imajo zadostno vzdržljivost za sodelovanje v rehabilitacijskih programih (fizična zmogljivost, ki omogoča sedenje v vozičku zdržema vsaj tri ure);
- delovno aktivni in bi bila glede na funkcijske zmožnosti pacienta po bolezni potrebna tudi poklicna rehabilitacija;
- imajo urejeno in veljavno dopolnilno zdravstveno zavarovanje.
151 – Sub. A. za paciente z možganskimi poškodbami in drugimi možganskimi okvarami
Zelo hitro:
- v času hospitalizacije v drugih bolnišnicah, kjer ni specialista fizikalne in rehabilitacijske medicine.
153 – Sub. A. za odrasle paciente s cerebralno paralizo in razvojnimi motnjami
Zelo hitro:
- v času hospitalizacije v drugih bolnišnicah, kjer ni specialista fizikalne in rehabilitacijske medicine
157 – Sub. A. za paciente z multiplo sklerozo
Zelo hitro:
- v času hospitalizacije v drugih bolnišnicah, kjer ni specialista fizikalne in rehabilitacijske medicine.
158 – Sub. A. za bolnike z mišičnimi in živčno-mišičnimi boleznimi
Zelo hitro:
- v času hospitalizacije v drugih bolnišnicah, kjer ni specialista fizikalne in rehabilitacijske medicine.
161 – Sub. A. za paciente po amputaciji spodnjega uda
Zelo hitro:
- manj kot 3 tedne od amputacije;
- zaceljen krn;
- pacient popolnoma samostojen;
- hodi z dvema berglama.
200 – Pregledi v ambulantah za oskrbo s protezami, ortozami in zahtevnimi deformacijami stopal
Zelo hitro:
- pacient ima težave s pripomočkom, ki so se začele v zadnjih 14 dneh – na napotnici mora biti navedeno:
- od kdaj ima pacient težave,
- kakšne težave ima.
207 – Sub. A. za zahtevne deformacije stopal
Obravnava v Sub-specialistični ambulanti za zahtevne deformacije stopal je namenjena osebam, ki potrebujejo oskrbo s tehničnim pripomočkom in imajo zaradi poškodb ali bolezni izrazitejše deformacije skočnega sklepa ali stopala z vsaj eno zatrjeno deformacijo, za bolnike z izraziteje deformiranim paralitičnim ali paretičnim stopalom z zatrjenimi deformacijami, za bolnike z amputacijo po Lisfrancu ali Chopartu ter za bolnike s Charchojevim stopalom, diabetičnim stopalom IV.
rizične skupine, z II. stopnjo deformiranosti in ranami na podplatu.
509 – Sp. A. za rehabilitacijo po športnih poškodbah in
515 – Sub. A. za športnike invalide
Zelo hitro:
Okvare tetiv, ligamentov, mišic, burz, meniskusa/labruma, hrustanca, kosti, sklepne ovojnice:
- trajno slabša funkcija v primeru odlašanja rehabilitacije,
- postoperativna rehabilitacija (1 mesec po operaciji),
- potreba po izpraznitveni punkciji/infiltraciji.
Specifične sklepne težave:
- potreba po izpraznitveni punkciji/infiltraciji.
Medicinski pripomočki (MP):
- trajno slabša funkcija v primeru odlašanja s predpisom MP.
524 – Sub. internistična ambulanta za paciente z motnjo gibanja
Zelo hitro:
- bolniki, ki zaradi sočasnih bolezni potrebujejo mnenje internista za zmožnosti in omejitve pri izvajanju nujnih programov rehabilitacije ali fizikalne terapije.
II. Ambulante Ambulantno rehabilitacijske službe
Prednostni vrstni red po nujnosti obravnave: hitra obravnava
- Kronični bolečinski sindromi s slabše pojasnjeno etiologijo (npr. nespecifična bolečina v hrbtenici, sindrom kronične razširjene bolečine) s posledično nastalimi težavami na področju funkcijskega stanja in delazmožnosti.
- Subakutna (4 – 6 tednov) lumbalgija/lumboishialgija z nevrološkimi izpadi ali brez njih, s srednje hudo do hudo bolečino in z dejavniki tveganja, da se bo razvila kronična bolečina.
- Kompleksni regionalni bolečinski sindrom KRBS1 in 2 (Mb. Sudeck).
- Nevropatske oblike bolečine (diabetična polinevropatija, st. po okvarah in poškodbah perifernega živčevja, postherpetična nevralgija).
- Stanja po operativnih posegih na hrbtenici do 6 mesecev po operaciji, po kirurgovem predlogu.
- Zdravstvena stanja pri bolnikih z rakom, ki so posledica bolezni (n. pr. limfedem, okvare perifernega živčevja, stanja po amputacijah, splošna oslabelost, kombinacije več vrst okvar ipd.).
- Zlomi hrbtenice, velikih kosti do 4 mesecev po poškodbi ali v primeru, da je od poškodbe minilo več kot 4 mesece, vendar rehabilitacija po mnenju specialista ni zaključena.
- Stanja po vstavitvah sklepnih endoprotez s slabšim funkcijskim izidom (motnje hoje, omejen pasivni obseg gibljivosti), prva obravnava.
- Okvare ramenskega sklepa (tendinopatije, okvare ligamentov, osteoartroza, kapsulitisi, burzitisi, utesnitveni sindromi, stanja po operativnih posegih), prva obravnava.
- Druge tendinopatije, entezopatije v primeru neuspešne obravnave na primarni zdravstveni ravni, prva obravnava.
- Klinično pojasnjene okvare več sklepov v sklopu katerekoli vnetne revmatične bolezni, ki omejuje posameznikovo samostojnost pri vsakodnevnih opravilih ali vključevanje le-tega v poklicno življenje; prva obravnava.
- Akutne poškodbe mehkih tkiv ali rehabilitacija po operativnem zdravljenju akutnih poškodb mehkih tkiv pri športniku, za katerega je potrebno konzervativno zdravljenje.
- Akutna preobremenitvena stanja (entezitisi, tendinitisi), akutni zagoni kroničnih preobremenitvenih stanj (tendinopatije, entezopatije) pri športnik
- Mišična nesorazmerja, ki so posledice specifičnega režima treninga in statične in dinamične spremembe delovanja sklepov (diskinezija lopatice, nepravilno gibanje pogačice, spremenjena biomehanika gleno- humeralnega sklepa ipd.) pri športniku.
- Obravnava športnika mladostnika in obravnava športnika s posebnimi potrebami.
- Prošnja za posamezen ukrep/poseg (infiltracije, igelna desenzibilizacija prožilnih točk oziroma nevromioterapija, oskrba s tehničnimi pripomočki ipd.) ali zgolj mnenje specialista.
- Osebe, ki prihajajo na pregled prvič, da bi jim predpisali medicinski pripomoček (MP) ali po amputaciji.
- Osebe, pri katerih naš pregled in predpisovanje pripomočkov vpliva na odpust le-teh iz druge bolnišnice ali na njihovo nadaljnje zdravljenje.
- Če so pripomočki poškodovani ali ima uporabnik z njimi težave.
Prednostni vrstni red po nujnosti obravnave: redna obravnava
- Ponovne obravnave s prošnjo za vključitev v program obnovitvene fizioterapije.
- Nespecifična bolečina v področju hrbtenice s širjenjem ali brez njega v zgornji ali spodnji ud (vrat, križ, torakalna hrbtenica) - kronična ali ponavljajoča se bolečina, z manjšimi težavami na področju funkcionalnega stanja delovno aktivne osebe ali obravnave delovno neaktivnih oseb. Obravnava na primarni ravni ne zadošča.
- Osteoartroza: hkratna klinično pojasnjena okvara vsaj treh perifernih sklepov, ne glede na starost osebe ali njeno delovno aktivnost. Hkratne okvare vsaj dveh sklepov, ki pri ljudeh nosijo težo, posledica česar so težave pri hoji, ne glede na starost osebe ali njeno delovno aktivnost.
- Okvara enega sklepa, z omejenim pasivnim obsegom gibljivosti in moteno funkcijo. Velja za prve obravnave, ostale primere obravnavajo na primarni zdravstveni ravni.
- Kronična popoškodbena stanja: prva obravnava je indicirana, če gre za pešanje funkcijskega stanja osebe (npr.: zmanjšane delovne zmožnosti ali samostojnosti pri dnevnih aktivnostih). Možen je posvet, dodatna diagnostika in/ali obnovitvena terapija.
- Prirojene ali pridobljene deformacije hrbtenice, vključno z deformacijami zaradi starih osteoporotičnih zlomov.
- Simptomatska, klinično izražena stenoza spinalnega kanala s skrajšano klavdikacijsko razdaljo.
- Kronični idiopatski ali sekundarni limfedem.
- Ponovni predpis MTP.
- Na URI Soča ne pregledujemo pacientov, ki potrebujejo individualno izdelane opornice po poškodbah kit fleksorjev in ekstenzorjev, niti pacientov z akutnim herpes zostrom, ker so ti pacienti primarno obravnavani v obeh UKC in akutnih bolnišnicah.
- Na URI Soča pregledujemo pod stopnjo nujnosti ZELO HITRO le operirane bolnike do enega meseca po operaciji z okvaro perifernega živčevja dokazanega z EMG ali okvaro osrednjega živčevja ter poškodovance do enega meseca po poškodbi, ki potrebujejo »terciarne storitve« in ki izpolnjujejo ostale kriterije za obravnavo v ambulantah URI Soča.
Odgovorna zdravnica: asist. dr. Zala Kuret, dr. med.
Kriteriji za obravnavo v Subspecialistični ambulanti za rehabilitacijo oseb s kronično nerakavo bolečino:
Obravnava v Subspecialistični ambulanti za rehabilitacijo oseb s kronično nerakavo bolečino je primerna za vse osebe s kronično razširjeno bolečino in osebe z bolj lokaliziranimi oblikami kronične nerakave bolečine, ki imajo težave na področju kakovosti življenja, pri katerih gre za neučinkovitost farmakoloških in interventnih metod zdravljenja bolečine oz. so te metode zdravljenja izčrpane, diagnostika glede osnovnih obolenj pa je zaključena, ter za paciente s težavami na področju vključevanja v poklicno življenje. V interdisciplinarne programe rehabilitacije vključimo paciente po opravljenem ocenjevalno triažnem postopku, ki ga pacient opravi pri timu zdravstvenih strokovnjakov (zdravnik, klinični psiholog, socialni delavec in fizioterapevt), ki odločijo o primerni obliki obravnave:
- Interdisciplinarni program funkcionalne obnove (najmanj 120 ur programa), ki poteka v skupinah: glavni cilj je učinkovitejše vračanje na delovno mesto oziroma v poklicno življenje ali za okrepitev samostojnosti v opravilih dnevnega življenja. Program poteka v okviru vedenjsko kognitivnega urjenja. V ta program so vključeni primerno motivirani posamezniki s kronično nerakavo bolečino za vračanje v delovno in domače okolje ali za dejavno vključevanje v proces poklicne rehabilitacije.
- Interdisciplinarni prilagojeni rehabilitacijski program (najmanj 70 ur programa), ki poteka v skupinah: glavni cilj obravnave je povečati zmožnost obvladovanja bolečine, splošno toleranco do gibanja,izboljšati kakovost življenja povezano z zdravjem ter zmanjšati porabo analgetikov in drugih zdravstvenih storitev. V ta program so vključene osebe s sindromom kronične razširjene bolečine z opredeljenimi ovirami za uspešnejše vračanje na obstoječe delovno mesto kot so postopek pred invalidsko komisijo v teku, stopnja obvladovanja bolečine izraziteje usmerjena na zunanje dejavnike, slaba motivacija, nezmožnost sodelovanja bližnjih in kognitivni upad, ki terja prilagojeno obravnavo.
- Program edukacije o kronični bolečini: v dvodnevni program edukacije, ki ga izvajajo vsi člani tima in je primeren za večino pacientov s kronično nerakavo bolečino.
Odgovorna zdravnica: asist. dr. Zala Kuret, dr. med.
Indikacije za vadbo hoje z robotsko napravo Lokomat
- Bolniki po preboleli možganski kapi s hudo nevrološko okvaro v subakutni fazi bolezni, ki niso sposobni samostojno hoditi.
- Bolniki po sveži nezgodni možganski poškodbi vsaj tri mesece po poškodbi.
- Osebe z multiplo sklerozo po zaključenem obdobju zagona bolezni za ohranitev ali ponovno pridobitev možnosti hoje.
- Stanja po kirurških posegih na okostju ali mehkih tkivih spodnjih udov pri otrocih in odraslih osebah s cerebralno paralizo.
- Otroci in mladostniki po sveži okvari živčevja z možnostjo ponovne vzpostavitve hoje, ki so dosegli dober nadzor glave in vsaj delni nadzor trupa.
- Otroci s kronično nevrološko okvaro (cerebralna paraliza) z možnostjo izboljšanja vzorca hoje in grobega gibanja.
-
Sveže okvare hrbtenjače:
- vadba hoje pri svežih nepopolnih okvarah hrbtenjače v višini vratne ali prsne hrbtenice, izjemoma ledvene (AIS A, B, C);
- vadba hoje pri osebah s svežo nepopolno okvaro hrbtenjače in dovoljenim le delnim
- obremenjevanjem spodnjih udov;
- vadba hoje pri osebah z nepopolno okvaro hrbtenjače in motnjami ravnotežja.
-
Kronične okvare hrbtenjače:
- povrnitev sheme hoje pri osebah z nepopolno okvaro hrbtenjače po daljšem ležanju zaradi bolezni, poškodb ali operativnih posegov;
- izboljšanje sheme hoje pri kroničnih nepopolnih okvarah hrbtenjače.
- Okvare perifernega živčevja s posledično hujšo paraparezo in/ali hujšimi okvarami občutljivosti in hudo ataksijo.
Pogoji za vadbo hoje z robotsko napravo Lokomat
- Odsotnost splošnih kontraindikacij za vadbo na napravi Lokomat (stanje srca, ožilja in dihalnih funkcij, kontrakture v sklepih in deformacije kosti, ki preprečujejo varno vadbo, nestabilni sklepi, huda spastičnost, prepoved obremenjevanja skeleta, stalna uporaba tritočkovnega steznika, poškodba kože na mestih namestitve trakov, pomembna prikrajšava spodnjega uda, primerna velikost in telesna teža, ipd.).
- Zmožnost razumevanja navodil in sodelovanje pri vadbi.
- Pozitiven test hoje na napravi Lokomat.
III. Funkcionalna diagnostika
Kriteriji za ambulantne preglede:
Na klinične in laboratorijske preglede v laboratorije za funkcionalno diagnostiko sprejemamo le bolnike, ki so vključeni v rehabilitacijske programe URI Soča. Prednost imajo (poleg hospitalnih bolnikov) tudi:
- ambulantni bolniki, ki so napoteni z oznako »hitro« in potrebujejo pregled zaradi usmerjanja predvidenih terapevtskih postopkov ali takih, ki že potekajo (funkcionalna električna stimulacija, terapija s toksinom botulina, predpisovanje rehabilitacijskih pripomočkov, zdravil in drugo);
- pred morebitnimi kirurškimi posegi (dekompresija in nevroliza živcev, operacije zdrsa medvretenčne ploščice in drugo);
- zaradi ocene delazmožnosti;
- pacienti z novimi težavami (napadi nezavesti, krčev, mišične šibkosti, ohromelosti in drugo) ali poslabšanjem med rehabilitacijo, ki terja novo in dopolnilno diagnostiko;
- ambulantni bolniki za internistično ambulanto z motnjami srčno-žilne in respiratorne funkcije, ki lahko omeji rehabilitacijo gibalnih funkcij.
Odgovorne zdravnice:
asist. dr. Zala Kuret, dr. med.
Marijana Žen Jurančič, dr. med.
mag. Karmen Peterlin Potisk, dr. med.
Kriteriji za sprejem - zelo hitro:
- manj kot 1 mesec od amputacije;
- zaceljen krn;
- pacient popolnoma samostojen;
- hodi z dvema berglama;
- ni koloniziran z večkratno odpornimi mehanizmi (VOM).
Kriteriji za sprejem po prednosti obravnave:
1. Prva rehabilitacijska obravnava pacientov po amputaciji enega ali več udov, ki so
- sposobni sodelovanja v rehabilitacijskem programu:
- imajo ohranjenih še toliko zmožnosti, da se bodo ob pravočasnem in ustreznem rehabilitacijskem programu usposobili za vrnitev v domače okolje, samostojno življenje in delo; kognitivne sposobnosti, ki omogočajo učenje.
2. Pacienti, kjer je splošna fizična kondicija slaba, tako da namestitev proteze ne bo možna, pa so nesamostojni v izvajanju dnevnih aktivnosti. Vključeni so v program učenja samostojnosti in testiranje pripomočkov za lažje bivanje v domačem okolju.
3. Pacienti s hudo fantomsko bolečino.
4. Pacienti z amputacijo spodnjega uda, ki so že opremljeni s protezo, pa so zaradi drugih bolezni postali nepokretni.
5. Pacienti, ki že imajo protezo ter ambulantno ni možno namestiti novega ležišča; sprejeti so na krajšo rehabilitacijo zaradi namestitve novega ležišča ali cele proteze in krajši preizkus in vadbo hoje.
Odgovorna zdravnica: prof. dr. Helena Burger, dr. med.

odgovorni zdravnik
prof. dr. Helena Burger, dr. med., spec. fiz. med. in reh.
Predstojnica oddelka
A. Kriteriji za sprejem na rehabilitacijo bolnikov po poškodbi:
1. Premestitev bolnikov s travmatološkega oddelka zaradi nadaljevanja zgodnje rehabilitacije;
2. Stabilno splošno zdravstveno stanje;
3. Zadovoljive kognitivne funkcije bolnikov, njihova motiviranost in sposobnost za aktivno sodelovanje oziroma nadzorovana depresija;
4. Hude okvare telesnih funkcij in zgradb:
a.) Mladi bolniki po politravmi po visokoenergetskih poškodbah na več mestih ali obsežnih opeklinah in/ali s sočasno okvaro mehkih tkiv in perifernih živcev;
b.) Bolniki po poškodbi hrbtenice s sočasno radikularno okvaro na več nivojih in brez okvare hrbtenjače;
c.) Starostniki z osteoporoznim zlomom v kolku in
- z več hudimi sistemskimi spremljajočimi boleznimi, ki jih že same po sebi ogrožajo in zaradi katerih slabše funkcionirajo ali
- z dodatnimi okvarami gibalnega sistema zaradi poškodbe, obrabe in vnetja sklepov s posledično deformacijo in nestabilnostjo spodnjih udov, ali
- s hudimi svežimi okvarami perifernega živčevja ali urejeno kronično psihiatrično boleznji; starostnike s hudo, običajno kronično centralno nevrološko okvaro in brez kognitivnih motenj je smiselno vključiti v program celostne rehabilitacije po zlomu kolka le, če/ko je dovoljeno polno obremenjevanje obeh spodnjih udov. Zaradi motenj koordinacije, ravnotežja in telesne sheme se namreč niso sposobni naučiti hoje z razbremenjevanjem tudi takrat, ko ni izrazite okvare zgornjih udov;
5. Ponoven sprejem zaradi nedokončane primarne rehabilitacije, premestitve ali nezaraščenega zloma.
B. Kriteriji za sprejem bolnikov z okvaro perifernega živčevja:
- Akutna in huda okvara perifernega živčevja s prevladujočimi težavami pri gibanju in nesamostojnostjo (klinična slika parapareze – plegije ali tetrapareze - plegije) takoj po stabilizaciji zdravstvenega stanja in zaključenem zdravljenju osnovne bolezni;
- Potreba po kontrolnem testiranju, spremljanju in nadaljevanju rehabilitacije nekaj mesecev do enega leta po akutni obravnavi – ponovni sprejem;
- Hude omejitve dejavnosti in sodelovanja zaradi kronične okvare perifernega živčevja s težavami pri gibanju in nesamostojnostjo, ki zahteva opremljanje in vadbo uporabe zahtevnejših pripomočkov;
- Motiviranost in sposobnost za aktivno sodelovanje v programih rehabilitacije.
C. Kriteriji za sprejem bolnikov z revmatskim obolenjem:
- Stabilno zdravstveno stanje, ohranjene zmožnosti za rehabilitacijo, motiviranost in sposobnost za aktivno sodelovanje v programih rehabilitacije;
- Napredovala bolezen ali akutno poslabšanje stanja z izrazito zmanjšanimi funkcijskimi sposobnostmi, ki otežujejo hojo in opravljanje vsakodnevnih opravil;
- Stanja po sveži operaciji zaradi revmatskega obolenja, ki zahtevajo prilagoditev na nove razmere in/ali opremljanje z zahtevnejšimi pripomočki;
- Stanja, ki zahtevajo zahtevnejše postopke rehabilitacijske medicine.
D. Dodatna navodila za sprejem pacientov po COVID-19 s pridruženo respiratorno odpovedjo
in dolgotrajnejšo umetno ventilacijo s posledično nevropatijo/miopatijo kritično bolnega
na C oddelek URI Soča
Glavna indikacija: potreba po celostni rehabilitacijski obravnavi zaradi okvare perifernega živčevja in/ali mišic v sklopu kritične bolezni s posledičnimi hujšimi omejitvami na področju opravljanja osnovnih vsakodnevnih aktivnosti in gibanja.
Sprejem k nam je smiseln, ko:
• pacient več ne potrebuje dodatka kisika
• je sposoben aktivnega sedenja (v vozičku) vsaj pol ure naenkrat
• ukrepi kapljične izolacije zaradi COVID-19 okužbe niso več potrebni, saj bo na URI Soča nameščen na navadnem oddelku (bela cona)
• je sposoben aktivnega sodelovanja v programih rehabilitacije (kognitivno urejen) - (narejen Kratek preizkus spoznavnih sposobnosti - KPSS ali MoCA)
• i.v. medikamentozna terapija in i.v. nadomeščanje tekočin nista več potrebni (izjema so stanja z odpovedjo prebavil in uvedeno parenteralno prehrano) in zaradi posledic bolezni potrebuje celostno rehabilitacijo.
Ob dogovarjanju za premestitev potrebujemo še naslednje podatke:
• Ima pacient po daljši intubaciji kaj težav s hranjenjem (požiranjem) in/ali govorom?
• Je po terapiji s kortikosteroidi predvidena uvedba substitucijske terapije s Hidrokort izonom? (Pri nas hitrega ACTH testa ne moremo opraviti, zato prosim za odločitev in ev. diagnostiko pred premestitvijo.)
• Kako je funkcioniral pred COVID-19 okužbo (je potreboval dodatno oporo pri hoji, sam skrbel zase ...)?
• Kakšne so socialne razmere (kam bo od nas odpuščen in s kom živi)?
• O izvidih standardnih nadzornih brisov na MRSA in ESBL (v kolikor jih ob premestitvi na vaš
oddelek še niso odvzeli).
• Posebnostih v laboratorijskih izvidih (anemija...)
V kolikor je to izvedljivo, prosimo za potrditev diagnoze nevropatije/miopatije kritično bolnega z EMG.
V primeri hude oslabelosti in precejšnjega upada funkcionalne telesne mase je že pred premestitvijo smiselna uvedba enteralne formule.
Odgovorni zdravnik: doc. dr. Primož Novak, dr. med.

odgovorni zdravnik
doc. dr. Primož Novak, dr. med., spec. fiz. med. in reh.
Predstojnik oddelka
(Re)habilitacija otrok:
1. skupina: stanje po sveži nezgodni možganski poškodbi; stanje po sveži poškodbi hrbtenjače; stanje po svežem vnetnem obolenju možganov in hrbtenjače; stanje po sveži hipoksičnoishemični okvari in žilne bolezni osrednjega živčevja; stanja po operaciji benignih in malignih tumorjev osrednjega in perifernega živčevja, stanje po sveži amputaciji spodnjega ali zgornjega uda; stanje po politravmi s spremljajočo okvaro živčevja;
2. skupina: okvara brahialnega pleteža v obdobju novorojenčka prvo leto po rojstvu in po operativnem zdravljenju; hude oblike zgodnje okvare možganov z motnjo v razvoju gibanja ter hranjenja in požiranja;
3. skupina: a) cerebralna paraliza s prevladujočo gibalno motnjo – zdravljenje spastičnosti z botulinum toksinom, baklofensko črpalko, oprema z zahtevnimi individualno prilagojenimi pripomočki, intenzivna strnjena obravnava z redresijskim mavčenjem, pred in po operativnih posegih; b) omejitvena terapija pri hemiparezah, uvajanje funkcionalne električne stimulacije; c) mielomeningokela in druge motnje zapiranja spinalnega kanala zaradi opreme s pripomočki (prva napotitev na ambulantni pregled potrebna najkasneje do 6. meseca starosti); d) prirojene anomalije udov za opremo s pripomočki (prva napotitev na ambulantni pregled potrebna najkasneje do 4. meseca starosti);
4. skupina: motorična afazija zaradi nevroloških okvar – uvajanje nadomestnega sporazumevanja;
5. skupina: stanje po sveži poškodbi perifernega živčevja, druge nevrološke okvare s prevladujočo motnjo gibanja, bolezni in poškodbe mišično-skeletnega sistema s prevladujočo hujšo motnjo gibanja, težje opekline s prevladujočimi težavami pri gibanju, politravma in stanja po težjih operacijah na mišično-skeletnem sistemu s težjo motnjo gibanja;
6. skupina: nadaljevalni in obnovitveni programi za otroke po hudih poškodbah in boleznih osrednjega in perifernega živčevja (tudi za vključevanje v šolske programe); motorična afazija zaradi nevroloških okvar – nadaljevanje programa nadomestnega sporazumevanja;
7. skupina: otroci z diagnosticirano živčno mišično boleznijo (ŽMB) zaradi celostne ocene, opreme z zahtevnimi pripomočki in priprave prilagoditev za vključevanje v izobraževanje in vzgojno varstvene ustanove.
Kriteriji za sledenje:
Vse otroke, ki potrebujejo zahtevne individualno prilagojene pripomočke redno sledimo (za proteze za spodnje ude na 6 mesecev, za različne ortoze na 8 – 10 mesecev). Presoja glede ponovnega sprejema ali obravnave otroka s kronično okvaro in motnjo v razvoju je v domeni zdravnika specialista fizikalne in rehabilitacijske medicine. O ponovni obravnavi se odloča glede na funkcijsko stanje otroka in možne cilje (re)habilitacije, ki jih lahko načrtujemo/dosežemo s strnjeno obravnavo v terciarni ustanovi.
Odgovorna zdravnica: doc. dr. Katja Groleger Sršen, dr. med.

odgovorni zdravnik
doc. dr. Katja Groleger Sršen, dr. med., spec. fiz. in reh. med.
Predstojnica oddelka
A. Nezgodna in hipoksična okvara možganov
Bolniki po zaključenem akutnem obdobju zdravljenju nezgodne ali hipoksično okvare možganov, ki:
- imajo pomembne težave pri gibanju in na kognitivnem področju in pri katerih je očitno, da bi bil intenziven rehabilitacijski program izboljšal funkcijsko stanje;
- imajo stabilne vitalne funkcije in ne potrebujejo več ukrepov in postopkov intenzivne nege oziroma stalnega nadzora vitalnih funkcij;
- njihovo zdravstveno stanje dovoljuje prekinitev fizikalne terapije in respiratorne fizioterapije ob koncu tedna;
- imajo ohranjeno pozornost / so lahko zbrani, kar jim omogoča razumevanje in hoteno izvajanje navodil osebja ter so sposobni izraziti svoje potrebe (kakršne koli);
- njihovo funkcijsko stanje dovoljuje, da lahko začnejo s programi intenzivne aktivne rehabilitacije;
- so njihovi svojci pripravljeni na aktivno sodelovanje v rehabilitacijskih programih;
- imajo urejeno nastanitev po zaključku obravnave na oddelku.
Če bolnik izpolnjuje kriterije, specialist fizikialne in rehabilitacijske medicine URI - Soča po oceni njegovega stanja opredeli časovne okvire sprejema (takoj, s kratkim zamikom, z daljšim zamikom) in vpiše bolnika na čakalno listo. Specialist poda navodila za nadaljnjo obravnavo in spremljanje bolnikovega funkcijskega / kliničnega stanja do sprejema na oddelek.
Če bolnik trenutno ali dokončno ne izpolnjuje kriterijev za sprejem iz kakršnih koli razlogov, specialist o tem obvesti zdravnika, ki je bolnika na rehabilitacijo napotil, in razloži razloge za tako mnenje. Specialist poda navodila oziroma priporočila o nadaljnji obravnavi oziroma namestitvi bolnika.
Bolniki, ki ne izpolnjujejo kriterijev za sprejem na oddelek:
- bolniki v kroničnem obdobju po možganski poškodbi;
- bolniki v trajnem vegetativnem stanju;
- otroci in mladostniki, za katere je primernejša namestitev na otroškem oddelku;
- bolniki, katerih splošno zdravstveno in duševno (kognitivno) stanje onemogoča ustrezno sodelovanje v programih rehabilitacije;
- bolniki, ki imajo vedenjske motnje, ki niso obvladljive na rehabilitacijskem oddelku in je za njih ustreznejše zdravljenje na oddelku za psihiatrijo.
B. Multipla skleroza
Kriterij I:
Bolniki, kjer je utemeljen »prvi sprejem v program rehabilitacije«:
- z novo ugotovljeno boleznijo po zaključenem zdravljenju na nevrološkem oddelku in v kliničnem ali funkcionalnem stanju, pri katerem lahko utemeljeno pričakujemo izboljšanje v programih rehabilitacije.
Kriterij II:
Bolniki, kjer je utemeljen »ponovni sprejem v program rehabilitacije«:
- po zdravljenju zagona bolezni na nevrološkem oddelku in kjer je izvid oz. predlog za sprejem podprt s strani specialista fizikalne in rehabilitacijske medicine.
Kriterij III:
Bolniki, kjer je utemeljen t.i. »program obnovitvene rehabilitacije«, kar pomeni, da bolnik zaradi:
- novega kliničnega ali funkcionalnega stanja ali
- evidentnega poslabšanja že predhodno prisotnega kliničnega ali funkcijskega stanja potrebuje eno od intervencij storitve terciarne ravni kot so navedene v »odpustnem formularju«.
Kriterij IV:
- Bolnik je sprejet na oddelek primarno zaradi aplikacije Botulinum Toksina.
C. Hospitalno obravnava bolnikov z živčno mišičnimi boleznimi (ŽMB)
1. Obdobje po postavitvi diagnoze
V tem obdobju je kompleksna rehabilitacijska obravnava najbolj potrebna, smiselna in uspešna. Bolnika je potrebno naučiti sprejeti bolezen in se ustrezno boriti proti posledicam bolezni, potrebno ga je naučiti načinov in postopkov vzdrževanja mišične moči in preprečevanja razvoja oziroma poslabšanja posledic bolezni kot so kontrakture, skolioza, motnje govora, požiranja, dihanja, itd.
2. Akutno poslabšanje osnovne bolezni
V obdobju po akutnem poslabšanju stanja osnovne bolezni je potrebno rehabilitacijsko obravnavo intenzivirati, da povrnemo vsaj del v obdobju akutnega poslabšanja bolezni izgubljenih funkcij.
3. Stanja po poškodbah (zlomi kosti, poškodbe sklepov – vezi in mišic, največkrat kot posledica padcev)
S fizikalno terapevtskimi metodami je potrebno pospešiti postopke regeneracije, bolnika je potrebno kar se da hitro aktivirati, da ponovno pridobimo oziroma čim bolj zadržimo funkcijske sposobnosti, ki jih je bolnik imel pred poškodbo.
4. Stanja po operacijah
Če so bolniku opravili operacijo na gibalih, ga je potrebno naučiti novih načinov gibanja oziroma izvajanja aktivnosti in na ta način izboljšati funkcijske sposobnosti. Če je imel operacijo na drugih organskih sistemih pa je rehabilitacijska obravnava potrebna, da čim bolj zmanjšamo obdobje neaktivnosti in z intenzivno vadbo poskušamo povrniti funkcijske sposobnosti.
5. Oskrba z zelo zahtevnimi medicinskimi in tehničnimi pripomočki
Da je takšna oskrba ustrezna, uspešna in odgovorna, je potrebno dolgotrajnejše testiranje, preizkušanje in učenje uporabe pripomočkov.
D. Ekstrapiramidna obolenja
- Napredovala bolezen z izrazito zmanjšanimi funkcijskimi sposobnostmi za opravljanje aktivnosti vsakdanjega življenja in gibanja;
- Kadar so potrebni zahtevnejši postopki rehabilitacijske medicine (funkcijsko testiranje, oprema s tehničnimi pripomočki, specifični program nevroterapevtske obravnave, delovne terapije in logopedske obravnave).
E. Kriteriji za vključitev v program rehabilitacije po zdravljenju benignih in malignih možganskih tumorjev
Pri odločitvi za sprejem bolnika v celostno obravnavo na terciarnem nivoju sledimo, kot na vseh drugih področjih rehabilitacije, principom postavljanja ciljev rehabilitacije, ki morajo biti specifični, merljivi, realno dosegljivi glede na izhodiščno klinično in funkcijsko stanje, relevantni za bolnikov način in kakovost življenja ter izvedljivi v realističnih časovnih okvirjih.
Kriteriji za vključitev v program celostne obravnave so:
1. Osnovna indikacija za sprejem bolnika v program celostne in tudi zahtevne rehabilitacije je, da bolnikovo klinično in splošno zdravstveno stanje omogoča njegovo sodelovanje v programih najmanj dve uri dnevno, ter da je kognitivno in sporazumevalno zmožen slediti navodilom in podajati povratne informacije.
2. Bolnik je zaključil program pooperativne radio- in kemoterapije, ali je vsaj v zaključnem obdobju.
3. Bolnikovo funkcijsko stanje pred vključitvijo v program, ocenjeno z Lestvico po Karnofskem mora dosegati najmanj 50 točk, kar pomeni stanje vsaj minimalne samostojnosti v dnevnih aktivnostih, priporočljivo pa je, da se bolnikova stopnja samostojnosti in funkcioniranja pred začetkom celostne rehabilitacije izboljšuje, ne pa stagnira ali regredira.
4. V kolikor gre pri bolniku izključno za okvaro na področju gibanja zaradi ohromelosti udov, mora ta biti razpršena, oz. mora presegati klinično izraženo prizadetost le enega uda, ali pa je prisotna izrazita ataksija in motnje ravnotežja, ki predstavljajo nevarnost za padec in so popravljive. Za doseganje funkcionalnega gibanja je potrebna daljša nevrofizioterapevtska in delovnoterapevtska obravnava z uporabo PNF tehnik in oprema z medicinskimi pripomočki, katerega
uporabnost je vezana na daljše učenje oz. prilagajanje.
5. V primeru blažje gibalne oviranosti, ki se kaže z prizadetostjo enega uda (monopareza ali monoplegija), je za vključitev v program celostne rehabilitacije potrebna vsaj še okvara enega funkcijskega sistema, npr.:
– okvara kognitivnih funkcij (vključno z motnjami vedenja in čustvovanja)
– okvara sporazumevanja
– okvara požiranja
– okvara nadzora odvajanja vode in/ali blata
– izrazita utrudljivost
– prisotna okvara zmožnosti potrebnih za vračanje na delovno mesto, kjer je z vidika kliničnega stanja smiselna takojšnja ocena specialista MDPŠ in vključitev v program celostne ocene potencialov za vračanje na delovno mesto v sodelovanju s Centrom za poklicno rehabilitacijo.
Bolnike, ki imajo prisotno blažjo motorično prizadetost ali blag kognitivni upad vodimo v sklopu ambulantne obravnave.
V primeru nejasnosti oz. potrebe po dodatni opredelitvi indikacij ter ob predhodnem individualnem dogovoru z lečečim onkologom, se telefonsko ali po e-pošti dogovorimo za hitri triažni pregled na oddelku z napotnico »hitro« in VZS 2520.
Telefonska številka za naročanje: 01/4758471, e-naslov: patricija.rojc@uri-soca.si
Odgovorni zdravnik: mag. Klemen Grabljevec, dr. med.

odgovorni zdravnik
mag. Klemen Grabljevec, dr. med., spec. fiz. in reh. med.
Predstojnik oddelka
Najpomembnejši dejavniki pri uvrščanju bolnikov po možganski kapi v rehabilitacijski program so vrsta in težavnost okvar ter omejitev dejavnosti in sodelovanja, sposobnost učenja in telesna vzdržljivost.
Kriteriji za sprejem program rehabilitacije po možganski kapi:
- so zdravstveno stabilni;
- so možgansko kap doživeli pred manj kot enim letom in imajo možnosti za doseganje stvarnih
rehabilitacijskih ciljev (opredeljeno spodaj); - so možgansko kap doživeli pred več kot enim letom in imajo možnosti za doseganje stvarnih rehabilitacijskih ciljev in/ali izboljšanje svoje neodvisnosti ali rehabilitacijske terapevtske programe potrebujejo zaradi preprečevanja ponovnih hospitalizacij v akutni bolnišnici;
- imajo težave na vsaj dveh področjih funkcioniranja bolnika, npr. pri gibanju, opravljanju osnovnih dnevnih aktivnosti, sporazumevanju, požiranju, spoznavnih sposobnosti ip. (ocena FIM 40-80);
- imajo zadostno vzdržljivost za sodelovanje v rehabilitacijskih programih (fizična zmogljivost, ki omogoča sedenje v vozičku vsaj tri ure);
- lahko sledijo enosmernim navodilom;
- imajo zadostno pozornost, kratkoročni spomin in vpogled v rehabilitacijski proces, da lahko aktivno sodelujejo pri terapevtskih programih;
- kažejo znake izboljšanja, ki bi jih lahko izkoristili za izboljšanje njihovega funkcijskega stanja;
- pri katerih se lahko oblikuje stvarne rehabilitacijske cilje, ki so merljivi in časovno primerni;
- so motivirani za sodelovanje v rehabilitacijskih programih;
- imajo urejeno in veljavno dopolnilno zdravstveno zavarovanje;
Izključitveni kriteriji
- huda kognitivna okvara, ki pacientu onemogoča oziroma preprečuje učenje in sodelovanje v terapevtskih programih.
- osebnostno-vedenjske motnje, zaradi katerih je pacient lahko ogrožen ali bi lahko ogrožal ostale paciente-(npr. agresivnost, begavost).
- Kadar se pričakuje le kratko preživetje pacienta.
- Pacient ne želi sodelovati pri rehabilitaciji.
Odgovorna zdravnica: doc. dr. Nataša Bizovičar, dr. med.

odgovorni zdravnik
doc. dr. Nataša Bizovičar, dr. med., spec. fiz. in reh. med.
Predstojnica oddelka
Kriteriji za sprejem
- Odrasle osebe po akutni poškodbi ali obolenju hrbtenjače.
- Stabilno zdravstveno stanje z zaključenim akutnim zdravljenjem.
- Pisna izjava napotnega zdravnika, da je pacient sposoben za namestitev v običajno bolniško sobo na rehabilitacijskem oddelku.*
- Pacient mora biti sposoben brez zapletov preživeti dva dni brez respiratorne fizioterapije.
- Pacienta, ki potrebuje dodatno podporno ventilacijo le preko noči ali v času popoldanskega počitka, lahko sprejmemo po predhodnem sklepu napotnega konzilija zdravnikov ustanove, kjer se pacient nahaja in če mu bodo sorodniki/skrbniki zagotovili stalni nadzor v bolniški sobi.
- Za paciente, ki ne dihajo samostojno in potrebujejo stalno kontrolirano mehansko ventilacijo, nimamo pogojev za sprejem.
- Sposobnost za aktivno sodelovanje za dosego zastavljenih funkcionalnih ciljev.
- Odrasle osebe po poškodbi ali obolenju hrbtenjače v preteklosti zaradi testiranj in predpisovanja novih medicinskih pripomočkov, izboljšanja ali poslabšanja nevrološke okvare ali vključitve v posebne rehabilitacijske programe na oddelku.
Prednostne skupine za sprejem
Skupina 1 (hitri prednostno): poškodbe hrbtenjače s težavami pri gibanju, občutenju in motnjami križničnih funkcij – premestitve iz bolnišnic
Skupina 2 (hitri): bolezni hrbtenjače s težavami pri gibanju, občutenju in motnjami križničnih funkcij – premestitve iz bolnišnic
Skupina 3 (redni prednostno): prvi sprejem od doma po triažnem pregledu, funkcionalna diagnostika in specializirani programi
Skupina 4 (redni prednostno): sprememba funkcionalnega stanja, ki zahteva predpis dodatnih medicinskih pripomočkov
Skupina 5 (redni): odložljiv ponovni sprejem zaradi pojava poznih posledic okvare hrbtenjače
Odgovorni zdravnik: prim. mag. Rajmond Šavrin, dr. med.
* ni stalnega 24-urnega nadzora negovalnega osebja;
* ni možnosti 24-urnega stalnega nadzora vitalnih funkcij z monitorji in podobnim;
* možnost uporabe signalne naprave za rahel dotik s telesom ali potegom z usti;
* omejeno število negovalnega kadra v nočnem času.

odgovorni zdravnik
prim. mag. Rajmond Šavrin, dr. med., spec. fiz. med. in reh.
Predstojnik oddelka
CILJNE SKUPINE
1. Odrasle osebe v aktivni starostni dobi (od 15 do 60 let), ki so prebolele težjo bolezen ali se poškodovale tako, da je prišlo do trajnih težav/omejitev pri funkcioniranju, ki vpliva na delo, možnost pridobitve, ohranjanja in napredovanja v zaposlitvi. V obravnavo se vključujejo osebe, pri katerih obstaja verjetnost, da bodo ob programih poklicne rehabilitacije, lahko napredovale v smislu izboljšanja delovanja in zmanjševanja težav na področju zaposlovanja. Med njimi je obravnava smiselna predvsem pri osebah:
- po možganski kapi, subarahnoidni ali drugi možganski krvavitvi, po operacijah na možganih, po vnetnih boleznih CŽS, meningitisu, encefalitisu…
- z nevrološkimi obolenji kot so: multipla skleroza, degenerativne bolezni živčevja, Parkinsonova bolezen in druge ekstrapiramidne bolezni, okvare živcev, živčnih korenin, pletežev, mišične distrofije, miopatije, težja epilepsija, plegije, paralize, paralitični sindromi …,
- z duševnimi boleznimi,
- po poškodbah glave,
- po poškodbah hrbtenjače, po multiplih poškodbah,
- z amputacijami udov,
- z onkološkimi boleznimi,
- s kronično razširjeno bolečino.
Pacienti imajo prednost pri obravnavi takrat, kadar je poklicna rehabilitacija nadaljevanje kompleksne rehabilitacije, ki se izvaja v URI Soča.
2. Otroci in mladostniki s trajnimi težavami/omejitvami funkcioniranja, ki vplivajo na zmožnost napredovanja v šolanju.
SPREJEM V REHABILITACIJSKO OBRAVNAVO SE ODKLONI:
- Nezaposlenim.
- Če je napoteni že bil ocenjen na invalidski komisiji in od zadnje ocene ni bistvenih sprememb v zdravstvenem stanju.
- Če je napoteni pričel z zdravljenjem duševne bolezni ali motnje pred kratkim oz. je od odpusta iz oddelka za psihiatrijo minilo manj kot 3 mesece, tako da še ni dosežena ustrezna remisija, razen kadar je iz izvidov razvidno, da so bile že v preteklosti številne hospitalizacije na oddelku za psihiatrijo in boljšega psihičnega funkcioniranja ni več za pričakovati.
- Pri starejših od 60 let, razen v izjemnih primerih, ko se še načrtuje vračanje v delovni proces.
- Pri alkoholikih oz. drugih odvisnikih od različnih PAS, kjer ni razvidno, da 6 mesecev vodeno abstinirajo.
- Če je namen rehabilitacijske obravnave le ocena na invalidski komisiji in za to oceno obstaja dovolj izvidov drugih specialistov.
- Če je namen rehabilitacijske obravnave le prilagoditev delovnega mesta (prilagoditev delovnega mesta je stvar delodajalca in njegovega pooblaščenega spec. MDPŠ).
Odgovorni zdravniki:
prim. Bojan Pelhan, dr. med., spec. med. dela, prometa in športa
Ksenija Šterman, dr. med., spec. med. dela, prometa in športa
Marko Sremec, dr. med., spec. med. dela, prometa in športa
Tina Rozman, dr. med., spec. med. dela, prometa in športa
Nastja Svetina, dr. med., spec. med. dela, prometa in športa