Programi in projekti

SAAM, Supporting Active Ageing through Multimodal coaching – EU H2020- SC1-PM-15-2017, #769661, 2018-2021. Vodja projekta na URI-Soča je  prof. dr. Zlatko Matjačić.

SAAM projekt se osredinja na razvoj in implementacijo inovativnih, tehnološko-orientiranih pristopov k podpori življenja starajočega se prebivalstva, ki živi na svojih domovih. Poudarek je na novih in predvsem praktičnih vidikih ambientalne inteligence, ki zaznava uporabnikove želje in preference ter jih podpira s pristopom aktivnega usmerjanja (angl. »coaching«) aktivnosti uporabnika, po potrebi tudi z vključevanjem uporabnikove socialne mreže (družina, prijatelji, sosedje). V treh letih in pol bomo partnerji projekta razvili in testirali nove metode, ki bo starajoči se populaciji omogočila, da bo na svojih domovih aktivna in neodvisna, kolikor se le da dolgo.

Znotraj projekta smo razvili sistem za projekcijo naslednjega koraka pri hoji po tekočem traku. Namen projiciranja naslednjega koraka je vzpostaviti stanje med hojo, ki naj bi bilo podobno razmeram med hojo po tekočem traku, ko motnjo generiramo z nenadnim motilnim sunkom v predelu medenice. V osrednjem delu projekta smo na skupini zdravih preiskovancev in pri treh izbranih osebah po trans-tibialni amputaciji izvedli študijo, v kateri smo variirali različne odmike naslednjih korakov ter čas, pri katerem se vizualizacija naslednjega koraka pojavi. Dobljene odzive smo primerjali z odzivi na mehansko izzvane motnje pri različnih parametrih motilnih sunkov. Ugotovili smo, da obe perturbacijski modaliteti izzoveta podobne reakcije, ko je motnja usmerjena medialno glede na nogo v opori. V sklepnem delu projekta bomo razvit sistem instalirali v Madridu, kjer bo v okviru projekta EUROBENCH na voljo za vrednotenje dinamičnega vzdrževanja ravnotežja različnih ekso-skeletnih sistemov ter aktivnih protez.

REHA2030 Post-clinical rehabilitation of stroke patients at home at the year 2030 –Telerehabilitation as user-oriented service / Postklinična rehabilitacija pacientov po kapi na podeželju leta 2030 – telerehabilitacija kot uporabnikom primerna storitev
Interreg V-A, Slovenia-Austria, ESRR no. SIAT258, 2018-2022. Vodja projekta na URI-Soča je prof. dr. Zlatko Matjačić.

Projekt REHA 2030 se ukvarja z inovativnim modelom telerehabilitacijskih storitev in pri tem združuje (a) tehnološko znanstveno znanje (2) metodološko znanje (c) mreže sodelujočih partnerjev na obeh straneh meje. Poglavitni dosežek projekta REHA 2030 je model storitev, primeren za paciente po kapi pri postklinični rehabilitaciji na domu in razvoj potrebne tehnološke platforme (REHA robot, internetna platforma). Skupni izziv na programskem območju so trenutne demografske spremembe, ki imajo za posledico pomanjkanje možnosti za postklinično rehabilitacijsko oskrbo pacientov po kapi tako na slovenski kot tudi na avstrijski strani meje. Trenutne ponudbe so predvsem na podeželju nezadostne. Vloga partnerja URI-Soča je klinično testiranje robotske naprave ter vadbenega modela za samostojno vadbo roke v ožjem smislu na domu.
 

Pameten hodnik za oceno hoje

J3-4530

Nosilna ustanova: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije Soča

Vodja: prof. dr. Helena Burger

Večina ljudi, ki potrebuje rehabilitacijo, ima težave pri hoji. Da bi lahko izboljšali hojo in funkcioniranje osebe ter zmanjšali omejitve pri hoji, moramo hojo, težave in omejitve pri hoji najprej izmeriti in oceniti ter tako količinsko opredeliti težavo. V projektu bomo uporabili optične merilne sisteme brez markerjev in brezkontaktne tehnologije za samodejno digitalizacijo gibanja osebe med hojo po bolnišničnem hodniku. Z ustrezno programsko opremo bomo naredili kinematično analizo digitalizirane hoje. Klinični cilji predlaganega projekta so preučiti uporabnost in natančnost podatkov v klinični praksi. V primeru pozitivnih rezultatov projekta je dolgoročna vizija namestitev sistema na hodnike zdravstvenih domov, domov za ostarele in bolnišnic, kar bi omogočilo izvajanje nemotečih meritev hoje pacientov, s čimer bi odpravili ovire za uporabo kvantitativne analize gibanja za klinično odločanje.

 

Raziskovanje na področju javnega zdravja 
ARRS P3-0339, 2019-2024
Vodja programa na URI-Soča je prof. dr. Helena Burger.

Pomen krepitve javnozdravstvenih raziskav poudarjajo vse pomembnejše strategije razvoja zdravstva, kjer raziskovanje na področju javnega zdravja podpira zdravstveno politiko. Po drugi strani pa pomenijo raziskave javnega zdravja pomemben prispevek k znanosti s svojimi specifičnimi metodami dela, zlasti epidemiološkimi. Raziskovalni program vsebuje štiri programske sklope: 

• družinsko medicino, 
• epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni, 
• genomiko in javno zdravje, 
• rehabilitacijsko medicino. 

Celoten programski sklop se ukvarja z izzivi in možnostmi, ki jih razvoj modernih tehnologij prinaša na teh področjih. Na področju rehabilitacije je ključnega pomena merjenje zdravja posameznika in populacije na enoten način. 

Analiza in sinteza gibanja pri človeku in stroju 
ARRS P2-0228, 2015-2021 
Vodja programa na URI-Soča je prof. dr. Zlatko Matjačić. 

Raziskovalne vsebine šestletnega raziskovalnega programa z nacionalne liste raziskovalnih programov zajemajo celoten spekter proučevanja gibanja, razvoja ustreznih tehnologij, klinično evalviranje ter razvoj novih diagnostičnih, terapevtskih in merilnih metod na področjih evalvacije in urjenja gibanja zgornjega uda, vodenja kompleksnih rehabilitacijskih naprav, urjenja vzdrževanja ravnotežja in izvajanja funkcionalnih gibov med stojo, vstajanjem in usedanjem ter hojo.

Industrijski projekti

LOKO-VR (podjetje Hocoma, Švica), 2021-2022
Vodja projekta na URI-Soča je prof. dr. Zlatko Matjačić.

Glavni namen projekta LOKO-VR je prenos in integracija okolja imersivne navidezne resničnosti v okolje robotsko podprte vadbe hoje, kar predstavlja nov multisenzorični koncept robotsko podprte nevrorehabilitacije, ki naj bi povečal specifičnost naloge in vključenost pacienta v trening robotske rehabilitacije. Cilj je integracija obeh sistemov, tako da sta "resničnost", ki jo prikazuje robot, in "resničnost", ki jo prikazuje imersivno okolje navidezne resničnosti, medsebojno povezani in v soglasju, tako da zagotavljata okrepljeno iluzijo hoje v okolju.

 

Raziskovalni programi in projekti

Dolgotrajni covid kot zapuščina pandemije: psihološki simptomi, psihosocialni dejavniki in posledice

ARRS J5-4591

Nosilna ustanova: Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Nosilec: doc. dr. Gaja Zager Kocjan

Sodelujoča ustanova: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča

Koordinator v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije – Soča: doc. dr. Urša Čižman Štaba

Čeprav prebolevanje covida-19 pri različnih osebah poteka raznoliko, ima delež obolelih dolgotrajne simptome oz. se soočajo s simptomi dolgotrajnega covida-19 ali t. i. post-akutnimi posledicami covida-19 (PASC). Kot kaže, je PASC posledica pandemije, ki bo nekatere spremljala še dobršen čas po njenem izteku, zato je pomembno, da se ga temeljito preuči in ugotovi, v čem se razlikuje od posledic pandemije pri posameznikih, ki covida-19 niso preboleli ter prepozna optimalne načine njegove obravnave in razvoj intervencij oz. podpornih ukrepov za posameznike, ki se z njim soočajo. Namen projekta je opisati psihološke simptome PASC in preučiti, kako se povezujejo s fizičnimi simptomi, identificirati psihosocialne dejavnike razvoja PASC, preučiti posledice PASC za funkcionalno sposobnost in kakovost življenja posameznikov s PASC in na podlagi pridobljenih empiričnih spoznanj opredeliti možne pristope k sekundarni in terciarni preventivi ter kurativi PASC v Sloveniji. V predlaganem projektu bomo razvili celovit psihosocialni model simptomov, dejavnikov in posledic PASC in na njegovi osnovi oblikovali smernice za psihodiagnostiko, psihološko obravnavo in podporo osebam s PASC.

 

 

Zgodnja poklicna in zaposlitvena rehabilitacija v procesu vračanja na delo

Aktivnosti projekta Zgodnja poklicna in zaposlitvena rehabilitacija v procesu vračanja na delo (ZPZR) so usmerjene k reševanju zaposlitvene problematike tistih oseb, ki zaradi posledic bolezni ali poškodbe ne morejo opravljati svojega dosedanjega dela.
Namen projekta je oblikovati  model celostne zgodnje poklicne in zaposlitvene rehabilitacije v procesu vračanja na delo, s poudarkom na spodbujanju medsebojnega sodelovanja vseh vključenih deležnikov v procesu vračanja na delo. V projektu bodo izpostavljene dosedanje strokovne in pravne podlage, ki potekajo znotraj poklicne rehabilitacije kot pravice po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in zaposlitvene rehabilitacije, ki poteka v skladu z Zakonom o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Eden pomembnejših izdelkov bodo podlage oz. predlogi rešitev za spremembo zakonodaje na področju invalidskega zavarovanja.
Projektni rezultati bodo doseženi na pilotnem testiranju celostnega modela in bodo pripomogli k preprečevanju predčasnega izhoda s trga dela, predvsem oseb, ki so dolgotrajno odsotne zaradi posledic bolezni oziroma zmanjšane zmožnosti za delo. Obravnava zavarovancev bo temeljila na biopsihosocialnem modelu. 
Projekt poteka od 1. maja 2020 do 31. decembra 2022. Vodi ga URI – Soča v sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnost RS, Ministrstvom za zdravje RS, Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, izvajalci zaposlitvene rehabilitacije, s specialisti medicine dela, prometa in športa, z delodajalci in zavarovanci. 
Projekt ZPZR sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada (www.eu-skladi.si).
Več informacij o projektu najdete na spletni strani www.zpzr.si.

 

Enhancement of Clinical Nutrition and Dietetic Practice in Palestine (ECNAD Project)

URI Soča je partner v projektu ECNAD (Clinical Nutrition), ki je usmerjen v novo disciplino medicinske znanosti - klinična prehrana. Al Azhar University iz Gaze v Palestini, ki je koordinator projekta, je prvi palestinski inštitut, ki se ukvarja so tem pomembnim področjem, ki je osnova za preprečevanje in obvladovanje bolezni in je neposredno povezano s kakovostjo življenja posameznikov in skupnosti. Projekt se osredotoča na doseganje ciljev vključenih partnerskih organizacij pri navedeni tematiki, ki so v skladu s prednostnimi nalogami skupnosti ter ob upoštevanju raznolikosti, ranljivih in marginaliziranih kategorij. Primerjalna analiza prehranske klinične prakse ponuja priložnost za reševanje teh težav z izmenjavo dobrih praks. Analiza pa bo strokovnjakom za prehrano in drugim zdravstvenim delavcem, ki delajo na tem področju, poleg izmenjave poklicnih izkušenj omogočila oblikovanje akcijskih načrtov za odpravo slabe prakse. 

V projektu načrtujemo razvoj računalniške programske opreme za analizo hrane in izboljšanje učnih načrtov na področju izobraževanja strokovnjakov klinične prehrane na univerzah in višjih strokovnih šolah. V letu 2021 smo izvedli spletno usposabljanje strokovnih delavcev iz Gaze ter koordinirali pripravo »Benchmarking best practices of EU partners in the filed of clinical nutrition« o trenutnem stanju in obstoječih dobrih praksah na področju klinične prehrane in dietetike v svetu. Trajanje projekta je od 1.1.2020 do 31.12.2022, ki bo zaradi Covid pandemije podaljšan še za najmanj 6 mesecev. Vodja projekta je Zdenka Wltavsky, PhD, sodelujejo pa: Monika Vošner, prehranska svetovalka, Eva Peklaj, klinična dietetičarka, dr. Neža Majdič, dr. med., Patricija Ule Širca, spec. klin. log. In Jan Janez Arko, dr. med.