Projekti CPR

Prehod mladih

       

Razvoj in izvajanje prehoda mladih s posebnimi potrebami na trg dela (v nadaljevanju PREHOD MLADIH) je projekt, katerega cilj je reševanje problematike visokega deleža nezaposlenih oseb iz skupine mladih s posebnimi potrebami in pomoč pri njihovem prehodu iz šole na trg dela.

Projekt PREHOD MLADIH izvaja nacionalno projektno partnerstvo, ki ga sestavljajo Združenje izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije v Republiki Sloveniji kot koordinator projekta in 14 izvajalcev programa zaposlitvene rehabilitacije kot projektni partnerji.

Projekt PREHOD MLADIH se bo izvajal med letoma 2018 in 2021 na območju celotne Slovenije in predvideva vključitev 2100 mladih s posebnimi potrebami, pri čemer se za mladega šteje oseba, mlajša od 29 let.

Namen projekta PREHOD MLADIH je s celostnim pristopom in sistematičnimi projektnimi vsebinami vplivati na večjo socialno vključenost mladih s posebnimi potrebami ter prispevati k oblikovanju enotnega podpornega okolja kot vmesnika med šolo in trgom dela za opolnomočen vstop ciljne skupine na trg dela.

Ključni cilji projekta PREHOD MLADIH so: pridobivanje kompetenc mladih s posebnimi potrebami, njihova čimprejšnja aktivacija in približevanje trgu dela ter ozaveščanje in motiviranje delodajalcev za zaposlovanje mladih s posebnimi potrebami.

Projekt PREHOD MLADIH sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada (www.eu-skladi.si).

Več informacij o projektu lahko dobite tudi na spletni strani projekta PREHOD MLADIH (www.prehodmladih.si).

Jump to Job!

Jump to Job! je projekt, financiran s strani ERASMUS+ programa, v katerem sodeluje Center za poklicno rehabilitacijo URI - Soča skupaj z naslednjimi partnerji: GTB (Belgija), Theotokos Foundation (Grčija), Fundacion INTRAS (Španija), the University of Leuven Limburg, (UCLL, Belgija) and LYK – Z (Norveška). Koordinator projekta je EPR (Evropska platforma za rehabilitacijo).

Raziskave, ki so spodbudile projektno idejo kažejo, da:

  1. mladi invalidi niso samozavestni in imajo pasiven pristop pri iskanju zaposlitve

  2. imajo tudi strokovnjaki, ki delajo z mladimi težave z vzpostavljanjem dobrega in produktivnega delovnega odnosa

  3. strokovnjaki pogosto delajo samo z mladimi invalidi, ne pa tudi z delovnim okoljem, v katero bo oseba vključena. Na ta način se delovno okolje ne uči sposobnosti prilagajanja in prepoznavanja najboljšega položaja za novo zaposlenega, s čimer se zvišajo možnosti trajne zaposlitve

  4. so strokovnjaki (job coach oz. delovni inštruktorji) usposobljeni brez sodelovanja oz. povratnih informacij mladih oseb s posebnimi potrebami pri snovanju učnih načrtov oz programov usposabljanja.


CILJI PROJEKTA

Glavni cilj projekta je povečati zaposlitvene možnosti mladih s posebnimi potrebami. Ostali cilji projekta so:

  • Mlade osebe s posebnimi potrebami bodo bolj opolnomočene in bodo imele bolj proaktiven pristop pri iskanju službe.

  • Delovni inštruktorji oz. trenerji in mlade osebe s posebnimi potrebami bodo imele močnejši, bolj ploden in na zaupanju temelječ odnos, kar bo imelo pozitiven vpliv pri vključevanju mladih oseb s posebnimi potrebami v delovne sredine.

  • Podjetja bodo svoja okolja in delovni proces prilagodila ustvarjanju trajnostnih delovnih mest za mlade s posebnimi potrebami.

  • Trening trenerjev oz. delovnih inštruktorjev bo efektiven in bo upošteval potrebe mladih oseb s posebnimi potrebami. Program usposabljanja bo oblikovan v sodelovanju z mladimi osebami s posebnimi potrebami.


Jump to Job! AKTIVNOSTI

  • Izdelana bo analiza potreb programa usposabljanja za trenerje oz. delovne inštruktorje za usposabljanje mladih s posebnimi potrebami.
  • V prvi program usposabljanja bo vključenih 16 oseb.
  • Na nacionalni ravni bo testiran pilotni projekt.
  • Narejena bo analiza prvega programa usposabljanja.
  • Izveden bo drugi program usposabljanja.
  • Drugi pilotni projekt bo testiran na nacionalni ravni.
  • Narejena bo analiza drugega programa usposabljanja.
  • Izdelan bo model usposabljanja za mentorje-vrstnike in trenerje oz delovne inštruktorje za mlade osebe s posebnimi potrebami.


Končni rezultat projekta Jump to Job!

  • Izdelan učni načrt (kurikulum) za vrstnike-mentorje in delovne inštruktorje za namen usposabljanja mladih s posebnimi potrebami
     

     

  • Oblikovan in testiran program usposabljanja za povečanje praktičnega znanja in kot podpora mladim osebam s posebnimi potrebami pri vključevanju v delovne sredine


Zbirka dobrih praks

Med aktivnostmi, ki jih predvideva projekt, je tudi zbiranje dobrih praks na področju vključevanja mladih s posebnimi potrebami v delo. Cilj zbirke je zagotoviti koristne ideje, orodja in metodologije za strokovnjake in zagotoviti izhodišče za projektne partnerje pri razvoju učnega načrta za vrstnike-mentorje in delovne inštruktorje.

Projektni partnerji so izbrali 10 dobrih praks, ki najbolj sledijo ciljem projekta. Z dobrimi praksami se lahko seznanite na tej povezavi: https://www.epr.eu/wp-content/uploads/JTJ-Good-Practices-Collection.pdf

Zaključni diseminacijski dogodek projekta Jump to Job! 

Ob zaključku projekta je EPR 23. junija 2022 v Bruslju pripravila zaključni diseminacijski dogodek. Več o zaključku projekta najdete na tej povezavi.  

 

TransitAction

TransitAction je projekt, financiran s strani ERASMUS+ programa, katerega namen je mladim odraslim z motnjo avtističnega spektra, strokovnjakom (job coach oz. delovni inštruktor) in ostalim pomembnim deležnikom v njihovem življenju zagotoviti pridobitev novih znanj s pomočjo inovativnih orodij, ki podpirajo mlade odrasle z motnjo avtističnega spektra in s tem olajšati težaven prehod iz delovne neaktivnosti na trg dela.

Raziskave, ki so spodbudile projektno idejo, kažejo, da imajo mladi odrasli z motnjo avtističnega spektra večje težave kot njihovi sovrstniki na prehodu iz delovne neaktivnosti v zaposlitev. Zraven večjih težav pri iskanju zaposlitve je to obdobje zanje še posebej težavno, saj pogosto ostanejo sami, brez primerne podpore. Temu primerno se poveča možnost za pojav depresije, psihične stiske postanejo še bolj pogoste. Stiske so včasih tako hude, da se poveča tudi možnost za samomorilne misli in vedenje.

 

Cilji projekta

Glavni cilj je povečati in izboljšati podporo mladim odraslim z motnjo avtističnega spektra na prehodu iz delovne neaktivnosti v zaposlitev.

Strateški cilji in rezultati:

  • boljša opremljenost strokovnjakov z znanji in orodji, ki bodo mladim odraslim z motnjo avtističnega spektra olajšala prehod na trg dela;
  • boljša opremljenost mladih odraslih z motnjo avtističnega spektra z znanji in orodji, ki jim bodo olajšala prehod na trg dela;
  • večja pripravljenost podjetij za zaposlovanje mladih odraslih z motnjo avtističnega spektra;
  • Boljša pripravljenost družinskih članov, prostovoljskih organizacij in ostalih pomembnih deležnikov na spremembe, ki so neizogibni del prehoda na trg dela.

 

Projektni partnerji

Partnerji projekta so slednji:

  • GTB (Belgija),
  • Theotokos Foundation (Grčija),
  • Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Soča,
  • Rehab Group (Irska),
  • Autimatic (Belgija),
  • Futuro Digitale (Italija).

 

Spletna platforma

Razvita bo digitalna platforma, katere naloga bo zbirati in razširjati rezultate raziskav in razvijati nove inovativne metode dela. Nudila bo interaktivno in navdihujočo vsebino, ki jo bo delila s pomočjo primerov dobre prakse, spletnih orodij, modelov e-učenja in drugih izkušenj, ki bodo služile kot vodila za mlade odrasle z motnjo avtističnega spektra, strokovnjake, družine in ostale pomembne deležnike.

 

Pričakovani rezultati

Strokovnjaki:

  • učinkovitejša uporaba znanj in orodij, ki bodo lahko vplivala na bolj uspešen prehod mladih odraslih z motnjo avtističnega spektra na trg dela;
  • strokovnjaki bodo lahko mladim odraslim z motnjo avtističnega spektra nudili dolgoročno svetovanje na delovnem mestu;
  • boljše poznavanje relevantnih zakonskih podlag, ki pomagajo mladim odraslim z motnjo avtističnega spektra do lažjega vstopa na trg dela.

Mladi odrasli z motnjo avtističnega spektra:

  • več orodij in znanj za spopadanje z izzivom prehoda na trg dela, večja zmožnost prilagoditve in bolj poglobljeno poznavanje trga dela.

Podjetja in delodajalci:

  • večja odprtost podjetij za zaposlovanje mladih odraslih z motnjo avtističnega spektra;
  • večja pripravljenost drugih zaposlenih za interakcijo z mladimi odraslimi z motnjo avtističnega spektra na delovnem mestu;
  • bolj fleksibilen pristop k zaposlovanju in iskanje novih načinov, kako izkoristiti potenciale mladih odraslih z motnjo avtističnega spektra.

Družine in ostali pomembni deležniki:

  • boljša pripravljenost družin in ostalih pomembnih deležnikov pri spoprijemanju s spremembami in ovirami, ki se bodo pojavljale med procesom vstopanja mladih odraslih z motnjo avtističnega spektra na trg dela.

Pričakovani vplivi in dolgoročni učinki projekta:

  • spletna platforma bo na voljo v različnih jezikih. Metode dela bodo na razpolago v petih jezikih (angleščini, nizozemščini, grščini, italijanščini in seveda v slovenščini);
  • dogodki, na katerih se bosta vsebina projekta in spletna stran razvijali, bodo organizirani v Sloveniji, Nizozemski, Grčiji, Italiji in na Irskem. S tem bosta projekt in spletna stran pridobila mednarodno prepoznavo in tudi mednarodno uporabnost, kar bo posledično vodilo k pomembnemu izboljšanju v podpori mladim odraslim z motnjo avtističnega spektra.

Dolgoročno gledano bo projekt vplival na:

  • povečano vključevanje mladih odraslih z motnjo avtističnega spektra na trg dela;
  • finančno neodvisnost mladih odraslih z motnjo avtističnega spektra na trg dela;
  • povečano socialno vključenost mladih odraslih z motnjo avtističnega spektra na trg dela;
  • zmanjšano odvisnost mladih odraslih z motnjo avtističnega spektra od socialnih transferov;
  • boljšo kvaliteto življenja mladih odraslih z motnjo avtističnega spektra, njihovih družin in ostalih pomembnih deležnikov.

 

Predstavitev projekta

 

Več informacij o projektu najdete na naslednjih spletnih povezavah:

Program socialne vključenosti CPR Maribor

Vodja programa na URI Soča je mag. Andreja Kitek. 

Tel. št.: 02/480-58-85

e-pošta: andreja.kitek@ir-rs.si

Program sofinancira Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

 

INFORMACIJE O PROGRAMU

Program socialne vključenosti se na URI Soča izvaja od leta 2015. V letu 2015 smo začeli s 7 uporabniki, sedaj pa se v program vključuje do 21 uporabnikov. Program se izvaja v prostorih Centra za poklicno rehabilitacijo Maribor, Čufarjeva 5, Maribor.

Cilji programa

Cilj programa je ohranjanje in razvijanje delovnih sposobnosti uporabnika (delovne vsebine) ter vzpodbujanje socialne vključenosti (socialne vsebine).

Delovne vsebine vključujejo vse aktivnosti, ki so namenjene ohranjanju in razvijanju delovnih sposobnosti, pridobivanju delovne kondicije, delovnih kompetenc, vzdržljivosti in obremenljivosti uporabnikov. Delovne vsebine predstavljajo 70 % aktivnosti v programu.

Socialne vsebine so namenjene pridobivanju in razvijanju socialnih spretnosti in veščin ter opolnomočenju uporabnikov, vključujejo aktivnosti za motiviranje, sprejemanje lastne invalidnosti, osebnostno rast, pridobivanje funkcionalnih znanj in kompetenc za življenjsko uspešnost in delo, funkcionalno in računalniško opismenjevanje, aktivnosti za pomoč uporabnikov pri premagovanju osebnih stisk in problemov, izvajanje preventivnih ukrepov za ohranjanje zdravja, izvajanje aktivnosti vseživljenjskega učenja in drugo.

 

Izvajanje programa

Trajanje programa je 8 ur dnevno vse delovne dni v letu z minimalno vključenostjo uporabnika 6 ur dnevno. Program se izvaja od 7.30 - 15.30, obvezni 6 urni del je v času od 7.45 do 13.45. Večinoma se uporabniki vključujejo 6 ur, kar predstavlja minimalno vključenost dnevno.

 

Vključitev v program

V program se lahko vključujejo osebe, ki so ocenjene kot nezmožne za pridobitno delo.

Ciljno skupino predstavljajo:

  • invalidi/uporabniki, ki so prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje, so nezaposleni in imajo v skladu z Zakonom o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov veljavno odločbo o nezaposljivosti,
  • invalidi 1. kategorije v skladu z določili ZPIZ brez pravice do invalidske pokojnine po zakonu,
  • osebe z motnjo v telesnem in duševnem razvoju, ki nimajo možnosti vključitve v ustrezne socialno varstvene programe in so bile ocenjene po Zakonu o varstvu telesno in duševno prizadetih oseb in
  • osebe, ki so pridobile odločbo po Zakonu o socialnem vključevanju invalidov in nimajo možnosti vključitve v ustrezno socialnovarstvene programe ter imajo na odločbi navedeno šifro invalidnosti:
    • oseba z zmernimi, težjimi ali težkimi motnjami v duševnem razvoju in
    • najtežje gibalno ovirana oseba, ki se zaradi invalidnosti  ne more sama vključevati v družbo in si zagotavljati socialne varnosti.

 

Izvajalec z uporabnikom:

  • sklene dogovor o vključitvi v program socialne vključenosti,
  • pripravi individualni načrt uporabnika glede na vsebino programa socialne vključenosti, cilje, metode dela, strokovna ravnanja in aktivnosti v programu socialne vključenosti ter glede na njegove sposobnosti, delovne zmožnosti, psihosocialne potrebe in cilje,
  • na tri mesece se izvaja evalvacija aktivnosti in doseganje ciljev iz individualnega načrta uporabnika,
  • na vsakih šest mesecev vključitve v program se ocenjuje uporabnikova delovna učinkovitost, saj je po določenem času možna ponovna ocena delovnih sposobnosti in prehod v različne oblike zaposlitve.

 

Pravice uporabnika:

  • izvajalec programa spoštuje kodeks etičnih načel v socialne varstvu in upošteva vse predpise, ki urejajo področje dela izvajalca,
  • pravica do pritožbe v primeru nezadovoljstva,
  • pravica do 25 prostih delovnih dni v koledarskem letu oz. njegov sorazmerni delež,
  • pravica do odsotnosti zaradi bolezni, obiska pri zdravniku, nege družinskega člana, pogreb, selitev…,  z ustreznim dokazilom,
  • povračilo potnih stroškov,
  • pravico do zagotovljene malice oz. nadomestilo za prehrano,
  • izplačilo nagrade v višini 5 % do 10 % zakonsko določene minimalne plače, odvisno od števila ur vključitve in izplačilo delovne uspešnosti na podlagi določenih kriterijev.

 

Obveznosti uporabnika:

- upoštevanje pravil,

- aktivno sodelovanje in prizadevanje za čim boljše delovne rezultate,

- redno in točno vključevanje,

- skrb za dobre medosebne odnose,

- spoštovanje predpisov o varstvu pri delu.